Citati avtorja Edvard Kocbek

»V svojem Partizanskem dnevniku je že leta 1942 zapisal vizionarska, daljnosežna premišljanja, ki segajo globoko v naš čas in so danes še posebej aktualna.«

»Konec vojne! Beseda, ki je izražala toliko neizrekljivo lepega, čudaško neverjetnega, skrivnostno nedosegljivega.«

»Bil je genij, velikan, podoben gori, ki zanjo lahko rečemo, kakor je Hegel dejal za Mont Blanc: Je .«

»Človek mora sam iz sebe in sam za sebe hoteti dobro in omejevati zlo. Brž ko se preveč spoji z zgodovino, ga zgodovina zasužnji. In njena sužnost je hujša od prve.«

»Zdaj ko sem pero nastavil na papir, vem, da sem storil najvažnejše, kar je v mojem zagatnem položaju mogoče storiti. Čutim, da nisem sprožil samo tistega mehanizma, s katerim bom mogel mirno pregledati burne dogodke poslednjih dni in se v njih znajti, temveč sem storil še nekaj več, morda sem se s tem že rešil.«

»Moja odsotnost bo velika In čudno skrivnosten mrlič, Neznanskokrat ga bo moral Preleteti sanjski ptič.«

»Znak današnjega življenja ni več jasnost, ampak splošna in hotena nejasnost.«

»kdor je zgoraj, bo spodaj, in kdor bo poslednji, bo prvi.«

»kdor je zgoraj, bo spodaj, in kdor bo poslednji, bo prvi.«

»Tako sam že dolgo nisem bil.«

»Približal sem se prasili, ki traja in čaka....nič in vse mojega življenjskega vodila sta se mi spojila v eno samo čarovno besedo: sem.«